Dedovanje pomeni prenos premoženja (pozitivnega in negativnega, torej tudi dolgov) od umrlega zapustnika na druge osebe, ki jih imenujemo dediči. Pogoj, da lahko govorimo o dedovanju, je, da zapustnik umre ali je razglašen za mrtvega. Pravico do dedovanja, imenovano tudi dedna pravica, zagotavlja ustava, natančneje pa jo opredeljuje Zakon o dedovanju, ki določa tudi postopkovna pravila za dedovanje.

Ločimo dva osnovna načina dedovanja, in sicer:

1. OPOROČNO DEDOVANJE Dediči so tiste osebe, ki jih je v oporoki določil zapustnik. Zapustnik je glede določitve dedičev popolnoma svoboden, v njegovi svobodi ga ovirajo edinole pravila o nujnih dedičih, ki jim v vsakem primeru pripada nujni delež. Oporočno dedovanje ima prednost pred zakonitim. Veljavno oporoko lahko sestavi kdor je razsoden in starejši od 15 let.

2. ZAKONITO DEDOVANJE Dediče določa zakon, glede na njihovo razmerje do zapustnika. Zakon dediče razvršča v 3 dedne rede, glede na njihovo oddaljenost od zapustnika: I. dedni razred: zapustnikovi potomci II. dedni razred: starši in njihovi potomci (bratje, sestre, nečaki) III. dedni razred: stari starši in njihovi potomci - strici, tete, bratranci, sestrične Dediči bližnjega dednega reda izključujejo od dedovanja dediče bolj oddaljenega dednega reda. Torej, npr., če ima zapustnik otroke, njegovega premoženja ne morejo dedovati njegovi starši.

Za status dediča oziroma za sprejem dediščine niso predpisani posebni pogoji. Celo zarodek je lahko dedič, pod pogojem, da se živ rodi. V določenih primerih pa se lahko zgodi, da dedič ne more dedovati, ker je dedno nevreden ali ker ga je zapustnik razdedinil. Seveda pa ima potencialni dedič pravico, da dediščino, ki mu pripada pa zapustniku, odkloni, s čimer se reši tudi odgovornosti za zapustnikove dolgove.

O tem, kdo v konkretnem primeru deduje in kakšen je njegov dedni delež, odloča sodišče v zapuščinskem postopku, ki ga sodišče načelno začne sámo, po uradni dolžnosti, takoj ko od matičarja dobi informacijo, da je nekdo umrl (smrtovnica). Spori med dediči (o veljavnosti oporoke, o tem, kaj spada v zapuščino, o obstoju zunajzakonske zveze, ki je podlaga za dedovanje, ipd.) se rešujejo v pravdnem postopku.

Čeprav dedovanje nastopi po smrti zapustnika, imajo lahko nekatera njegova dejanja v času življenja, npr. darilo dediču ali sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju, vpliv na kasnejše dedovanje.

Vir: JK GROUP / JK SKUPINA, pravno in davčno svetovanje, d.o.o.