Nujni delež je del zapuščine, s katero zapustnik načeloma ne more razpolagati, vsaj ne neodplačno, torej na način, da ta del z oporoko zapusti ali z darilno pogodbo podari nekomu, ki ni nujni dedič. Nujnih dedičev zapustnik niti po smrti ne more povsem prezreti.

Nujni dediči so zapustnikovi potomci, zakonec, zunajzakonski partner in partner, s katerim je živel zapustnik v registrirani istospolni skupnosti. Njihov nujni delež znaša polovico zakonitega, torej polovico tega, kar bi jim v konkretnem primeru pripadlo po zapustniku. Zapustnikovi bratje in sestre ter dedi in babice so nujni dediči le pod pogojem, da so trajno nezmožni za delo in nimajo potrebnih sredstev za življenje; njihov nujni delež znaša tretjino zakonitega.

Pravica do nujnega deleža ni absolutna. Tako ni upravičen, da sploh karkoli deduje po zapustniku, kdor je:

• dedno nevreden; ker je npr. ubil ali skušal ubiti zapustnika ali ker je ponaredil njegovo oporoko ipd.,
• kogar je zapustnik razdedinil
• ali komur je zapustnik odvzel dedni delež zaradi prezadolženosti ali zapravljivosti.

Če je zaradi zapustnikovih neodplačnih razpolaganj nujni delež prikrajšan, lahko nujni dedič zahteva, da se oporočna razpolaganja sorazmerno zmanjšajo; če to ne zadošča, lahko zahteva tudi vračanje daril, ki jih je dal zapustnik, oziroma nadomestitev njihove vrednosti.

Vir: JK GROUP/ JK SKUPINA, pravno in davčno svetovanje, d.o.o.