Evtanazija in paliativna nega

Ponudniki

Najbolj brano

Prijavite se na e-NOVICE

Priporoči prijatelju

Priljubljene

Domov

Smrt in pogreb

Zadnji dnevi in smrt

Evtanazija in paliativna nega

Beseda evtanazija izhaja iz grščine in pomeni »dobra smrt«. Paliacija, izraz, ki izhaja iz latinske besede pallium (prevod: plašč, odeja) – pomeni odpravljanje simptomov. To pa pomeni, da bolnik sam določi in uvrsti simptom.

KATERE VRSTE EVTANAZIJE POZNAMO?

Evtanazijo delimo v štiri podskupine:

1.    AKTIVNA evtanazija – osebi, ki želi umreti, druga oseba odredi smrtonosni odmerek zdravila ali katere druge snovi.
2.    PASIVNA evtanazija – druga oseba omogoči s posredovanjem informacij ali sredstev osebi, ki hoče umreti, da to tudi stori.
3.    PROSTOVOLJNA evtanazija – oseba, ki želi umreti, je popolnoma prisebna in da pristanek, da se evtanazija izvrši.
4.    NEPROSTOVOLJNA evtanazija – oseba, ki želi umreti ni prisebna in je kot takšna nesposobna dati svoj pristanek.

KJE JE EVTANAZIJA DOVOLJENA?

Problematika evtanazije zajema predvsem področja etike, morale in prava. Evtanazija in samomor s pomočjo druge osebe sta v večini držav zakonsko prepovedana, v nekaterih državah – na Nizozemskem, v Oregonu ZDA in Severnem teritoriju v Avstraliji – pa je evtanazija dovoljena, vendar strogo nadzorovana.

EVTANAZIJA V SLOVENIJI

Evtanazija v Sloveniji ni dovoljena. Po slovenskem kazenskem pravu (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200495&stevilka=4208) se tisti, ki umirajočemu ali neozdravljivo bolnemu vzame življenje, kakor vsak drug storilec kaznivega dejanja umora kaznuje z zaporom najmanj petih let (1. odstavek 127. člena KZ). Le če je to dejanje storjeno v posebno olajševalnih okoliščinah, se storilec kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let (3. odstavek 127. člena KZ). Sodišče mora v konkretnem primeru ugotoviti, ali so te posebno olajševalne okoliščine podane. Kdor umirajočemu ali neozdravljivo bolnemu pomaga pri samomoru in ta stori samomor, se kakor vsak pomagač pri samomoru kaznuje z zaporom od šestih mesecev do petih let (1. odstavek 131 člena KZ). Podobno kot pri odvzemu življenja se, kolikor so podane posebno olajševalne okoliščine, storilec kaznuje mileje in sicer z zaporom do treh let (5. odstavek 131. člena KZ).

Vseeno pa lahko sami odločamo o svojem nadaljnjem obstoju v primeru trajnega vegetativnega stanja. Če ne želimo, da bi nas v primeru trajnega vegetativnega stanja ohranjali pri življenju, zakon o pacientovih pravicah omogoča, da to pisno vnaprej odklonimo http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200815&stevilka=455 ). Zakon namreč v 34. členu določa, da ima pacient, ki je sposoben odločanja o sebi in je dopolnil 18 let starosti, pravico, da se upošteva njegova volja o tem, kakšne zdravstvene oskrbe ne dovoljuje, če bi se znašel v položaju, ko ne bi bil sposoben dati veljavne privolitve.

RAZLOGI ZA IN PROTI

Zagovorniki evtanazije trdijo, da imajo terminalni bolniki enake pravice kot vsi ostali in se zavzemajo za avtonomnost pri odločanju posameznika v družbi. Nasprotniki se sklicujejo predvsem na kulturološke in verske argumente, opozarjajo pa tudi na velike možnosti zlorabe.

Pri razpravah o evtanaziji je nujno potrebno upoštevati subjektivnost trpljenja in poskušati odgovoriti na vprašanje o čigavem lajšanju trpljenja pravzaprav govorimo – bolnika, svojcev ali zdravnika?

KAJ JE PALIATIVNA NEGA?

Paliativna nega je v nasprotju z evtanazijo aktivna nega in spremljanje bolnikov v trenutku, ko se njihova bolezen ne odziva več na zdravljenje, ki je usmerjeno na ozdravitev. Bolnik mora biti seznanjen s svojo boleznijo in s potekom bolezni. Gre za vseobsegajočo oskrbo bolnika - za nego, lajšanje bolečine, psihično in po želji versko oskrbo. S svojimi posegi ne pospešuje smrti, vendar je tudi ne zavlačuje. Zagovorniki paliativne nege poudarjajo spoštovanje do človeškega življenja in sprejemajo umiranje kot naravni proces.

Pod paliativno nego spada tudi pomoč bolnikovi družini med boleznijo in žalovanjem.

REŠITEV ZA OBE STRANI

Dr. Margaret Battin iz filozofske katedre univerze v Utahu se že veliko let aktivno ukvarja s problematiko evtanazije in samomora. Kot možno srednjo rešitev predlaga namerno zaviranje napredka pri znanstvenem razvoju ukrepov, ki omogočijo podaljševanje življenja, ob tem pa pospeševanje razvoja sredstev za lajšanje neznosnih bolečin in trpljenja.

Vir: Slovenija s samomorom ali brez, Ljubljana, 2003

Ponudniki

Najbolj brano

Prijavite se na e-NOVICE

Priporoči prijatelju

Priljubljene

Najbolj brano

Življenjske situacije