Ponudniki
Najbolj brano
- Sožalni verzi
- Sožalno pismo
- Osmrtnica
- Denarna pomoč po smrti svojca 1 - pogrebnina
- Kaj storiti, ko nekdo umre?
- Kako do zapuščine?
- Kako vemo, kdaj je človek mrtev - znaki smrti
- Izplačilo pokojnine in invalidnine po smrti prejemnika
- Načrtovanje lastnega pogreba
- Javna in zasebna podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo s pogrebnimi storitvami in dejavnostmi
Prijavite se na e-NOVICE
Priporoči prijatelju
Priljubljene
| Samomor nekoč in danes |
 Po definiciji je samomor dejanje, s katerim človek namerno povzroči lastno smrt oziroma povzroči odvzem lastnega življenja.POJMOVANJE SAMOMORA V RELIGIJI IN ZGODOVINI Različne civilizacije so imele različen odnos do samomora, tri svetovne religije – krščanstvo, judaizem, islam pa imajo do dejanja samomora izrazito odklonilen odnos. Seveda je v različnih obdobjih prišlo tudi do drugačnih interpretacij (recimo pri islamskih skrajnežih, ki podpirajo samomorilske akcije), v osnovi pa islamsko izročilo samomoru, kot nasprotovanju božje volje, nasprotuje. V antični Grčiji je bil samomor zaradi vpliva filozofije zakonit, če so ga posamezniku odobrile pristojne oblasti. Pri starih Rimljanih je bil dopuščen samo v izjemnih primerih, ko je šlo za žrtev bogovom, stari Perzijci pa so ga, po drugi strani, smatrali kot enega najhujših moralnih prestopkov. Ponekod se je samomor ohranil kot legitimen način smrti še dandanes. Na Japonskem so še nedavno beležili samomorilce, ki so izvedli harakiri – tradicionalni »častni« samomor, v Indiji pa ponekod še obstaja običaj zažiganja sati – vdove, ki se da prostovoljno (ali vsaj navidezno prostovoljno) zažgati skupaj s truplom pokojnega moža kot dokaz, da mu je bila dobra žena. SAMOMOR DANES Danes je pogostost samomora razmeroma stalna – spreminja se počasi. Še vedno velja, da je samomor bolj pogost pri moških in starih ljudeh, poskusov samomora pa je več pri mlajših ženskah. Število samomorov v določeni populaciji se razlikuje od države do države. Kljub bolj ali manj uspešnih preventivnih ukrepih pa je iluzorno razmišljati, da bi samomorilnost popolnoma izkoreninili. NAJPOGOSTEJŠI VZROKI ZA SAMOMOR Večina samomorov je zaključno dejanje dolgotrajnih nerešenih problemov in ne posledica zadnjega vzroka, ki morda deluje kot kaplja čez rob ali zadnji sprožilec oziroma povod za dejanje. Kot možne vzroke strokovnjaki navajajo družinske, ljubezenske ali zakonske probleme, telesne ali duševne bolezni, ekonomske težave, večinoma pa najdemo kombinacijo različnih težav. Vendar običajno ostajajo pravi vzroki bolj ali manj skrivnost. KAKO PREPOZNAMO ČLOVEKA S SAMOMORILNIMI NAGNJENJI Človek, ki ima samomorilna nagnjenja, se običajno oblači v oblačila temnejših barv, počasi opušča telesno higieno, gleda v tla ali v prazno, njegova drža je toga, glas je monoton, pogosto poudarja, da ne vidi več smisla, da se ne splača več živeti, ipd. Včasih se taka oseba izpostavlja nevarnostim - kjer je večja možnost, da jo doleti nesreča, nepričakovano pride na obisk z namenom »hotel sem te še enkrat videti« in podobno. Pogosto prekomerno uživa alkohol ali droge, alkohol je prisoten pri veliko poskusih samomora, ker zmanjša stopnjo zavedanja. Če našteti znaki nastopajo posamezno, še ne nakazujejo na samomorilnost. O ogroženosti lahko govorimo, ko več znakov nastopa hkrati. Upoštevati pa je treba tudi to, da nekateri posamezniki svojih nagnjenj ne kažejo in o njih ne govorijo. KAKO POMAGATI ČLOVEKU S SAMOMORILNIMI NAGNJENJI Če pri bližnjemu zaznamo obnašanje, ki bi lahko napeljevalo k dejanju samomora, se poskušamo o tem z njim pogovoriti. Že pogovor o težavah lahko precej zmanjša željo po samomoru. Človeka s samomorilnimi nagnjenji poskušamo napotiti k strokovnjaku – psihologu, psihiatru, družinskemu terapevtu – ki določi nadaljnje postopke zdravljenja. Včasih je pri terapiji potrebno sodelovanje cele družine, depresija, ki je običajna sopotnica samomorilnega vedenja, pa se zdravi s kombinacijo jemanja antidepresivov in psihoterapije. Prav tako se človek lahko priključi raznim skupinam in društvom, ki pomagajo pri reševanju težav z depresijo (npr. društvo Dam, Hospic) ali anonimno pokliče na SOS telefon (Samarijan: 080 11 13, Sopotnik: 080 22 23) Če naletimo na človeka pri samem poskusu samomora pa smo mu, če je le v naši moči, dolžni to preprečiti in poklicati pomoč reševalce na telefonsko številko 112. ŽALOVANJE PO SAMOMORU Žalovanje žalujočega po samomoru bližnjega je v nekaterih segmentih drugačno od žalovanja pri »običajnih« smrtih. Žalovanje po samomoru svojca je drugačno vsaj v treh smereh: v tematski vsebini žalosti, v socialnih procesih, ki potekajo ob žalovanju in v vplivu, ki ga je samomor pustil na družino. OBČUTKI ŽALUJOČIH Žalujoči po samomoru svojca imajo običajno močan občutek krivde, stigme in sramu. Počutijo se zavrnjene in nevredne, ker je umrli raje izbral smrt, kot da bi ostal z njimi. Sprašujejo se tudi, zakaj je svojec naredil samomor in so pogosto jezni nanj, ker ni pomislil, kako jih bo njegovo dejanje prizadelo. RITUALI ŽALOVANJA PO SAMOMORU Žalovanje po samomoru kot socialno nesprejeti smrti, je težavno in brez predpisanih socialnih vzorcev, ki bi pomagali žalujočim. Do pred kratkim so duhovniki odklanjali opravljanje obredov za samomorilci, žalujoči pa so večkrat tarča nerazumevanja s strani skupnosti. POMOČ ŽALUJOČIM PO SAMOMORU Skupine za pomoč žalujočim po samomoru svojca ali bližnjega obstajajo v Sloveniji od leta 1989, delujejo pa v okviru Psihiatrične klinike v Ljubljani. Skupine so zaprtega tipa, pomoč pa je lahko tudi individualna. |
Najbolj brano
- Sožalni verzi
- Sožalno pismo
- Osmrtnica
- Denarna pomoč po smrti svojca 1 - pogrebnina
- Kaj storiti, ko nekdo umre?
- Kako do zapuščine?
- Kako vemo, kdaj je človek mrtev - znaki smrti
- Izplačilo pokojnine in invalidnine po smrti prejemnika
- Načrtovanje lastnega pogreba
- Javna in zasebna podjetja v Sloveniji, ki se ukvarjajo s pogrebnimi storitvami in dejavnostmi